in

in

Vsako jesen je za Belo brezo čas, da pogledam kakšna letnica se je oblikovala v zadnjem letu rasti in izpustim plodove, da jih raznosi veter. Tudi četrto leto sem začela s serijo sprehodov v gozdu. Naravoslovni dnevi za učence ene od ljubljanskih osnovnih šol so bili...
Občudovana

Občudovana

Čakam, opazujem. Velik del poletja je že mimo. Vsaj tako se zdi meni. Pa kar ne zacveti. Čakam. Še ena lekcija iz potrpežljivosti in neprehitevanja? Ona je že vedela kdaj. Ni se ji mudilo, saj živi in cveti ob pravem času, po-času. In ko sem že mislila, da letos res...
Aaa … lep si.

Aaa … lep si.

Čudovit. Lep. Alepski bor. Od ceste, kjer sva parkirali avto, se spuščava proti morju. Ozka steza vodi po gozdnatem pobočju, ki buhti v poletni vročini. Doni v zvokih škržatov. Vse v naravi sporoča: Poletje je. Vroče poletje. Hodiva v objemu borovcev. V njihovi senci,...
Naravno

Naravno

Tretje leto Bele breze je bilo posebno, a vendar navadno. Naravno navadno in nič ni šlo naravnost. Tako kot čas, ki vedno manj teče linearno. Včasih je dobro narediti korak nazaj, pa je to morda naprej ali navzgor. Vse teče, valovi. Leto obilja, a ne na videz....