Kako vem, da je neurje divjalo v ponedeljek med 18:47 in 19:05? Ker sem ob prvem času shranila dokument z besedilom, ki ga nikakor nisem želela izgubiti zaradi morebitnega izpada elektrike (saj je zunaj že začelo treskati) in ker sem ob drugem času kolegu že poslala mejl, na katerega je čakal.

Sila narave je šla preko nas. Menda v ozkem pasu preko Portoroža in Izole in naprej proti Trstu. Na nekaterih fotografijah je bila videti kot tromba*. Čutilo se je tako, silno. Strašno. Trepetala sem za šipo, oljka na balkonu, ki je žal nisem uspela zaščititi, je prestrezala bičanje s točo. Da so druga drevesa nastradala bistveno bolj, mi je javil zvok motorke v jutranjih urah naslednji dan.

Vsakič znova se lahko naravi le priklonim. Kakšna sila, kakšna moč! in mi, brvinci*. Poleti sem že pisala o tem, kako narava čisti. Pa tudi spomladanski zapis o minljivosti je pripoved na isto temo. Narava nam kaže, kje smo malomarni. Po Izoli sistematično podira drevesa, ki so bolna, izvotljena, poškodovana in obnemogla. Spomladi je podrlo staro jagodičnico, poleti med drugim tudi bolan in zelo nevaren divji kostanj na dvorišču vrtca.

Najbolj me boli, ker je tokrat padla tudi zelo velika pinija. Pinije (Pinus pinea) sestavljajo mogočen, skoraj 100 let star drevored ob nekdanji glavni prometnici med Koprom in Portorožem. Vzdrževanje drevoreda ni enostavno, niti najmanj. Ga jemljemo preveč zlahka? Se nam zdi obstoj drevoreda samoumeven in je naš fokus predvsem na asfaltu? Ne vem. Zagotovo pa je škoda, ker se še ni uveljavil način vzdrževanja ceste, ki bi bil do dreves bolj prijazen. Vsakih par let, ko drevesa nekoliko dvignejo asfalt, so ‘kaznovana’ tako, da se jim korenine s stroji spodseka in cesta preplasti z novim asfaltom. Kako stabilni mislite, da bi bili vi, če bi vam vsakih par let odrezali prst na nogi? Vsak, ki je kdaj izkusil zlomljen ali zvit prst na nogi ve, kako pomemben je prav vsak! S koreninami je prav tako. Povzročanje poškodb in spodsekavanje korenin pa je žal še vedno del (rednih) vzdrževalnih del in prisotno pri številnih drevesih v pinijevem drevoredu in še kje. Posledice se kažejo vedno bolj pogosto. Še posebej ob močno razmočenem terenu in s tako močnimi vetrovi, kot jih doživljamo zadnje mesece. Lani je padla pinija med Belvederjem in Strunjanom. Razlog: Oslabljene korenine in trohnoba v deblu zaradi poškodbe izpred več let (trk avtomobila). Pred mesecem dni, v začetku letošnjega novembra, se je prevrnila pinija med Strunjanom in Valeto. Razlog? Oslabljene in spodsekane korenine zaradi rednega vzdrževanja ceste ter odsekana korenina zaradi količka ceste ograje. Tudi tokratni primer pinije v Izoli je podoben. Tako zdaj ne padajo le bolna in iznakažena, temveč tudi lepa drevesa, tista, ki so postala nevarna, ker smo jim poškodovali koreninski sistem.

“Mi sekamo, one padajo. Pinije, primorske svetinje.”

Korenine so najpomembnejši del drevesa in tega se vse premalo zavedajo tudi vzdrževalci. Če s koreninami ne ravnamo skrbno, je še slabše, kot če delamo napake pri negi krošnje. Vsaka odsekana korenina pomeni manjšo stabilnost za drevo, vsako nasutje in dvig nivoja tal, še bolj pa nepropustno tlakovanje, povzroča odmiranje korenin, ker le-te ne pridejo do vode in zraka. In potem rečemo, da je krivo neurje?

 

Medtem, ko sem jaz shranjevala dokumente in pošiljala mejle, je narava opravila tisto, kar mora. Vem, da ne gre drugače. Sami jo silimo v to in »Če ne gre zlepa, bo šlo zgrda.« Resnica je ta, da je narava še precej milostna in nam ves čas ponuja male lekcije. Se bomo končno kaj naučili? Bomo poskrbeli za drevesa tako, da bodo bolje živela, tudi če bomo mi morda malček (ampak res malček) slabše?

Kaj mi je pomembno? Kaj želim, da obržimo? Ko bi lahko, bi pred vsako nevihto objela pinijev drevored in ladonjo ter kliknila »Shrani«!

Kaj želim podeliti? Bom lahko sprejela in zbrala lekcije iz narave, ki sem jim priča in jih poslala tudi drugim? Da se skupaj naučimo sobivati z drevesi.
»Pošlji«

 

 

*tromba – pijavica; tornado (sskj: lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo)
*brvinci – mravljinci; (nona: mravlje)