Hvala vam Sonce, da ste ogreli naše mesto in posušili park.
V parku mir … dan osvoboditve.
Pobrala sem smeti in uživala bosa na od dežja razrahljani topli zemlji.
Preverila plodove ladonje – zelo so še zeleni – bodo res dozoreli v septembru?
Prišel je in prinesel družinske slike. Z zanimanjem smo pogledali, kakšen je bil park pred 60 leti, ko so bile tu hiške in mlade cedre z vejami do tal. Mlada drevesa, bori, ciprese, tudi mehurnik. In zidek ob morju, že takrat, pa tamariske in rožmarin.
Smo jedli pasionke, ki jih je prinesla. Živo rdeče kot drnulje, a bolj sladke, nabrane čisto blizu, na zidu.
Ob suši bi morali biti bolj pozorni in zalivati drevesa. Starejša gospa, ki že dolgo stanuje v bloku v Jagodju, pa naj kar vztraja, ko ne dovoli posekati cedre. Ravno tako prav ima kot tisti, ki jo hočejo odstraniti. Zakaj drevo odstranimo, medtem ko žival ubijemo in človeka umorimo?
Pravijo, da bodo podrli velik divji kostanj v bližini. Pa šele pred kratkim so se preselili tja. Ogromen je in lep, zdrav. S komunale so menda rekli, da ‘če dobite soglasje vseh sosedov, ni problem, bomo podrli’. Kako lahko … meni nič, tebi nič, Življenju nič, podreš tako mogočno zdravo drevo? Bolani kostanj na dvorišču vrtca pa je moralo podreti neurje. Še dobro … danes je bil tam tak prešeren brezskrben živžav.
Kaj ti pomaga narodni park na drugem koncu države … med karanteno je največ vreden park v tvojem mestu.
Povedala je, da je med karanteno začela bolj podrobno opazovati drevesa, tudi kafrovce. In se spomnila, kako so se spomladi obarvali v rdeče.
Zakaj imamo drevesa? Si predstavljate, da bi posekali vsa drevesa kar jih je, ker bi rabili drva za kurjavo v izolirani Izoli? Kot v obleganem Sarajevu… prav tako, kot je bilo med vojno?
Lipe na tržnici se bodo kmalu odele v rumeno … tako lepo je, ko nam drevesa pripovedujejo o letnih časih in ciklih Življenja.
Odšel je, se poslovil, saj se je začelo temniti in je moral še peš do Kopra.
Za zaključek smo šle do zelo debele, a obglavljene ladonje …te še nismo izmerile … pa mimo zaraščenih vrtov in skrivnih dreves Izole, obiskale veličastno Petrovo jagodičnico in pozdravile visoki Dorin avokado.
Za drugi zaključek smo nazdravile na Svet, ki se premika v pravo smer in se zazrle v svetlo Luno.
Luna nad pinijami je rekla, da je bil dober dan. Polna. Tudi jutri bo polna. Zakaj? Tako je. Bo tudi dan dober? Bo povedalo Sonce.
Naslednji torek bo spet drugače. Morda se vidimo …
Vabljeni ob 19. uri pod ladonjo.
Hvala Soncu, hvala Luni, hvala Ladonji.